Olimje, 5. - 7. december 2025

Adventna duhovna obnova za vse UPANJE, NE OSRAMOTI​

​

Dragi bratje in sestre,

Povabljeni, da skupaj obudimo in utrdimo naše upanje z Duhovno obnovo: UPANJE, NE OSRAMOTI, ko bomo v svetlobi Svetega pisma razmišljali o moči in pomembnosti upanja v našem življenju.

Upanje ni le miselna tolažba – je drevo življenja, ki hrani našo dušo in vodi naše korake. Kot pravi modrost:
"Pričakovanje, ki se oddaljuje, stiska srce, upanje, ki prihaja, pa je drevo življenja." (Prg 13,12)

Dogodek bo priložnost za poglobitev odnosa z Bogom, ki je edini vir pravega upanja:
"Le pri Bogu se umíri, moja duša, kajti od njega je moje upanje." (Ps 62,6)

Razmišljali bomo o Božji obljubi, da naše upanje ne bo nikoli osramočeno, saj Bog vodi vse v blaginjo:
"Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje." (Jer 29,11)

Svetopisemska modrost nas spodbuja k iskanju resnice in vztrajanju v zaupanju, saj je Bog tisti, ki rešuje in ohranja naša srca polna:
"Kdor se boji Gospoda, se ne bo plašil, nič ga ne bo strah, ker je on njegovo upanje." (Sir 34,14)

Srečanje nas bo opomnilo na pomen potrpežljivosti in vztrajnosti v preizkušnjah, saj le tako upanje postaja trdno in rodovitno: "Pa ne samo to, ampak se celo ponašamo s stiskami, saj vemo, da stiska rodi potrpljenje, potrpljenje preizkušenost, preizkušenost upanje. Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. " (Rim 5, 3-5).

S hvaležnostjo bomo razmišljali tudi o ljubezni, ki je izvir vsega dobrega, in se odprli milosti, ki nam jo Bog nenehno podarja: "Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen." (1 Kor 13,13)

Naj Sveti Duh, ki je v naša srca izlil Božjo ljubezen, utrdi naše upanje, ki ne bo osramočeno:
​

Pridite in se pridružite skupnosti vernikov, ki si želimo znova utrditi svojo vero in upanje v živega Boga.
"Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa! V svojem velikem usmiljenju nas je po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih prerodil za živo upanje." (1 Pt 1,3)

Z ljubeznijo in v pričakovanju,
br. dr. Viljem Lovše in Karmen Kristan

​​​

​

​

Za lepo staranje, oziroma za prenašanje življenjskih tegob, ki nas doletijo, je pomembno, da dano sprejmemo in v vsem najdemo vsaj nekaj veselja. Izpuščajmo iz rok stvari, in vnesimo več vedrine. Ljudje smo pogosto napeti, ker želimo imeti vse pod nadzorom. Življenje pa je večje od nas, kar pomeni, da je treba spustiti in odpustiti ter prepustiti Bogu. Svoje misli usmerjajmo v dobro in plemenito. Misli so naš volan. Kamor usmerimo misli, tja gremo.

​

 

Zakaj 40+ ?

V temelju obstajata dva vsebinsko različna dela življenja. Večina izmed nas si predstavlja, da je druga polovica življenja predvsem staranje, ukvarjanje z zdravstvenimi težavami in postopno izpuščanje  svojega telesnega življenja. V resnici pa je ravno nasprotno. Kar se zdi kakor padanje, je možnost za padanje navzgor in naprej, v širši in globlji svet, v katerem je duša našla svojo polnost, se končno povezala s celoto in živi znotraj Večje Slike.

V drugem delu življenja (večinoma od  starosti 40 let in več) se učimo razlikovati med tem, kdo v resnici smo, in tem, kako nas vidijo drugi. To nam pomaga, da niti žalitev niti pohval ne jemljemo dobesedno ali preveč resno. 

V tem delu življenja, ko ego ni več tako močan (Cilji, dom, družina, kariera so že večinoma doseženi.) lažje odkrivamo nove plasti svoje identitete, raziskujemo globoke notranje svetove ter gradimo odnose na trdnejših temeljih. Vsaka guba na obrazu nosi zgodbo, vsaka brazgotina predstavlja premagano oviro, in vsaka siv las je priča delčka modrosti, pridobljenega skozi leta.