Božja beseda ali zapoved je temelj za moje življenje. Jezus mi v evangeliju pokaže, da je moja težava v tem, da ne temeljim svojega delovanja na Božji besedi ali zapovedi, ampak na različnih zgolj človeških prepričanjih, izročilih, držah, mislih, dolžnostih. Ta seveda nimajo nobene povezave s tem, kar Bog pravi in naroča za naše življenje. Zaradi tega tudi nikdar ne okusim in ne doživim uresničitve Božje obljube.

On mi obljublja, da bom dobil v last deželo srca in okušal skrivnost Božjega kraljevanja, ki se je razodela v Jezusu Kristusu. Uresničitev te obljube bom doživel le, če bom uresničeval Božjo zapoved ali besedo o našem življenju, in ne katerekoli druge. Božja zapoved se vedno dotika mojega srca. Človeško izročilo pa največkrat nima prav nobene povezave s srcem ali mojim človeškim bistvom. Jezus ves svoj govor utemelji na nasprotju med Božjo besedo-zapovedjo in človeškim izročilom in posledično na čistem ali nečistem srcu.

Običajno dokaj hitro razumem, kdaj nočem izpolniti neke Božje zapovedi. Ni pa tako enostavno prepoznati, ko si neko zapoved v narekovajih sam vsiljujem oziroma verjamem, da delam nekaj dobrega, kar pa ni v skladu z Ljubeznijo. Pavel mi svetuje, naj ohranjam zapoved takšno, kot je v Božjem namenu. Le tako bo moje srce imelo življenje in bo podedovalo skrivnost Božjega kraljestva. Življenje mi ni obljubljeno šele onstran, ampak se Jezusovo obličje razodeva mojemu srcu danes in tukaj. Pa ne le meni, tudi tebi in nam.

Božja beseda in zapoved mojemu srcu razkriva Jezusovo obličje in ga tako usposobi, da v polnosti zaživi svojo človeško poklicanost. Pravi odnos do Božje besede je srčen in ne razumski. Najprej je potrebno sprejeti skriti Božji namen zame in zaupati njegovi ljubezni. Potem šele razumem in dojamem. Če hočem Božjo besedo razumeti, jo moram najprej ubogati in uresničiti. Jaz pa običajno delam ravno obratno. Najprej hočem razumeti, da bi potem uresničeval ali ubogal. Zato odlomek iz Pete Mojzesove knjige svetuje naj pazim, da ne pozabim besed, ki so jih videle moje oči. Ko njegovo besedo z zaupanjem sprejmem vidim njene sadove v svojem življenju. Beseda namreč postaja meso. Žalost, strah in jeza me ne morejo več premagati in mi ukrasti moje človeškosti po Božji podobi. Če se recimo na jezo odzovem z zahvaljevanjem Njemu, da me ljubi in tudi tega zaradi katerega se jezim, sem njegovo besedo sprejel in uresničil. Videl bom sadove svobode, ki mi jo On podarja po svoji besedi. Ob meni tako tudi drugi doživljajo Božjo navzočnost in bližino. Psalm zato poudari, da se iskreno srce pred Bogom pokaže v pravičnem delovanju in govorjenju, ki niti sebi niti bližnjemu, niti v besedah, niti v dejanjih, ne dela škode. To je vredno več kot ne vem kakšna velika dela. Kajti prav v tem se meni in drugim razodeva Božja bližina.