Dragi bratje in sestre,

Danes praznujemo Jezusov krst – dogodek, ki nam razodeva Božjo ljubezen in poslanstvo njegovega Sina. Evangelij nam opisuje trenutek, ko se nebo odpre, Sveti Duh se spusti in Oče razglasi: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«

Jezus, ki je brez greha, stopi v reko Jordan med grešnike, da bi bil eden izmed nas. Njegov krst ni znak očiščenja, ampak solidarno dejanje – znamenje, da nosi naše breme in je pripravljen hoditi z nami na poti odrešenja. Prerok Izaija nas danes spominja, kakšen je ta služabnik: ne kriči, ne zlomi nalomljenega trsa, ne ugasne tlečega stenja. To je podoba Kristusa, ki prinaša nežnost in upanje.

Ko gledamo Jezusov krst, se zahvalimo tudi za svoj krst. Tisti dan nismo prejeli le imena, ampak smo postali Božji otroci, maziljeni s Svetim Duhom. Krst ni le preteklost, ampak živa resničnost, ki nas spremlja vsak dan. Vsakič ko molimo, ko se podarimo bližnjemu ali ko odpuščamo, obnavljamo milost krsta.

Drugo berilo nas spodbuja: Bog ne gleda na osebo, temveč je vsak, ki se ga boji in živi pravično, njegov. To pomeni, da je Božja ljubezen odprta za vse narode, za vsako srce, ki išče resnico. Jezus, ki je hodil iz kraja v kraj in ozdravljal, je še danes z nami – v evharistiji, v Besedi in v naših bratih in sestrah.

Naj nas ta praznik spomni na našo identiteto Božjih sinov in hčera. Naj bomo tudi mi nosilci luči in tisti, ki ne gasijo upanja v drugih, ampak ga prebujajo. V moči Svetega Duha stopimo v svet z zaupanjem, da nas Oče gleda s pogledom ljubezni in ponavlja: »Ti si moj ljubljeni sin, ti si moja ljubljena hči.«

Amen.