In on jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.« (Mt 21, 27)

Iz tega, kar delamo, se vidi, kdo smo. To je naša oblast. Če smo žrtev kulta svoje lastne podobe, potem so naši človeški odnosi sprevrženi. Kar vemo, uporabljamo zato, da bi posedovali. S posedovanjem uničujemo in si pri tem utvarjamo, da smo mogočni. Namesto resnice z lažjo zlorabljamo sebe in druge. Postanemo krivični, ko z obrambo ali napadom branimo svoje skrite – sebične – interese, in tako spodbujamo sovraštvo, do vseh ki ogrožajo našo lažno javno podobo. Postajamo maska, ki jo nosimo in jo Jezus imenuje pobeljeni grobovi, Janez Krstnik, ki nas vabi k spreobrnjenju pa »gadja zalega«. Ne živimo svoje resnice, da smo sinovi in bratje, Božje bivališče. Boga prikrajšamo za očetovstvo, sebe pa za sinovstvo. V srcu nosimo praznino, laž, strah, nasilje, sovraštvo… Jezus nas vrača v našo resnico in svobodo, a le če pred Njim priznamo svoje zlo in se hočemo spreobrniti. Če se nočemo spreobrniti, nam Jezus ne more odgovoriti, ker ga nočemo slišati. A tudi takšnih trmastih in trdosrčnih nas ne zapusti. Še naprej nam nastavlja ogledalo, da bi se spreobrnili. On nas ne obsodi. Pušča nam svobodo, da zavrnemo resnico in s tem izgubljamo svojo svobodo in resnico. To je njegova in naša drama. Njegov odgovor na naš odpor, da bi se spreobrnili, je molk križa. Beseda umre, ker ji nočemo prisluhniti. Roti nas: Odgovori mi in jaz ti bom odgovoril. On je naš sogovornik in mi njegovi, če to hočemo in se spreobrnemo k Njemu, tako da mu priznamo svojo hudobijo. Šele tedaj lahko sprejmemo njegovo odpuščanje. Moč zla je s tem zaustavljena. Ta Jezusova oblast je dana tudi nam.