»S svojo potrpežljivostjo si boste pridobili svoje življenje.« (Lk 21,19)

Naša zgodovina se zaključi s koncem sveta, ki je razodetje Božje zadnje in dokončne besede o tem svetu. Ne gremo proti koncu, ampak proti cilju. Hkrati z razkrajanjem starega sveta, se rojeva novi svet. Jezusov križ je sodba o starem svetu. Krščeni smo poklicani, da živimo iz Njegovega križa v sedanjosti. Svet ima svoj začetek in konec v Očetu. Jezus nas vabi, naj danes živimo iz tega in tako gledamo na svet. Pri tem je zelo potrpežljiv, ker prevzame nase naše zlo. Dobro ve, da nas strah pred smrtjo sili v sebičnost in vsakršno zlo. On nas vabi, naj nas vodi zaupanje v Očeta. Če Duha prosimo za potrpežljivost, nas pridruži skrivnosti križa in vstajenja. Ko izgubimo življenje, smo ga v resnici rešili. Naše življenje je v Gospodu. Kdor nam dela zlo, nas še bolj približa Jezusu. Ne more nas ločiti od Njega, potrpežljivega in ljubečega. Povabljeni smo, da našo zgodovino beremo v luči Jezusove smrti in vstajenja. V hoji za križanim in vstalim Gospodom, ga lahko oznanjamo v svetu zla in tako iz njega delamo prostor odrešenja. Zmagala bo Božja zvestoba njegovi ljubezni do nas. To gotovost nam daje vstajenje Križanega. On je v majhnosti in ponižanju, skritosti in smrti zmagal. Če ga v sedanjosti pričakujemo, usmerjamo svojo sedanjo zgodovino k njenemu cilju, ki nas nikdar ne razočara.