Tretja velikonočna nedelja (leto B)

»Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi?  Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« (Lk 24,38-39)

Predstavljajte si, da bi se vam prikazal Jezus. Kaj če bi vam pokazal rane na svojih rokah in nogah ter vas povabil, da se ga dotaknete, da bi verjeli. Bi verjeli? Najverjetneje bi, do določene mere. To bi bil začetek izkušnje, ki bi lahko spremenila življenje, tako kot se je to zgodilo učencem. Prikazovanje našega Gospoda učencem jih je preobrazilo iz preplašenih dvomljivcev, v vesele in goreče sinove ni hčere Boga. Sčasoma so kot priče njegove smrti in vstajenja pogumno in z željo, da bi se vsi, ki so jih slišali, obrnili k Jezusu kot svojemu Odrešeniku, odšli oznanjat Vstalega Gospoda.

V prvem berilu je zapisano, da je sveti Peter storil prav to. Potem ko je na vratih templja ozdravil hromega človeka, se je začudena množica zbrala in Peter jim je oznanil kerigmo o vstalem Jezusu. Svojo pridigo je sklenil z besedami: "Tako je Bog izpolnil, kar je napovedoval po ustih vseh prerokov, da bo njegov Mesija  trpel. Spreobrnite se torej in pokesajte, da se vam izbrišejo grehi"

Danes nam je zaupano isto poslanstvo, kot ga je imel naš Gospod, in povabljeni smo oznanjati z enako vnemo, pogumom in prepričanjem, kot so oznanjali oni. Kako lahko pridemo do tako močnega prepričanja, da je Jezus zmagal nad grehom in smrtjo? Greh se nam mora zagnusiti. Zaupajmo, da je polnost življenja le v od mrtvih vstalem Jezusu Kristusu. Naslednji korak je oznanjevanje te resnice in zaupanja v Vstalega.

Premislim, kako globoko verjamem v Jezusa kot mojega osebnega odrešenika in odrešenika sveta. Morda si mislimo, da bi nam pomagalo poglobiti osebno vero, če bi se nam Jezus osebno prikazal. A prvi učenci niso imeli močne vere zaradi Jezusove fizične pojavnosti. Dar vere je bil sad duhovnega dotika njihovih misli. Potem ko se je Jezus učencem fizično prikazal, beremo, da je "odprl njihove misli, da so razumeli Pisma". To jih je prepričalo bolj kot karkoli drugega - duhovni dar razumevanja. In ta dar je danes ponujen tudi nam, tako kot je bil ponujen prvim Jezusovim privržencem.

Sveti Tomaž Akvinski razlaga, da je duhovni dar razumevanja dar, ki nam razkriva samo bistvo Boga. Pojasnjuje, da je to veliko globlja oblika znanja od tistega, ki ga pridobimo s petimi čutili. Če nekaj vidimo z očmi, se nečesa dotaknemo ali slišimo, to še zdaleč ni tako prepričljivo kot znanje, pridobljeno z duhovnim darom razumevanja. Dar razumevanja nam omogoča "notranje branje" in prodiranje v samo bistvo nečesa. Zaradi tega je bil morda Jezusov fizični videz prvi korak k veri, vendar so se ti isti učenci za vedno spremenili šele, ko so se srečali z našim Gospodom v svoji duši in notranje zaznali samo bistvo njegovega vstajenja. Prav to je delo Svetega Duha. Samo ta oblika spoznanja jih je nato lahko prepričala, da so vztrajali in oznanjali sporočilo odrešenja.

Kako sem jaz spoznal Jezusa? Ali doživljam preobražujočo moč njegovega vstajenja v svojem življenju? Ali slišim njegov glas v globinah svojega srca? Ali se zavedam tega notranjega spoznanja in odprtosti svojega uma? Pozorno prisluhnimo našemu Gospodu - ne le z ušesi, temveč predvsem z duhom. V svoji notranjosti bomo tako kot prvi učenci spoznali in zaupali v Kristusovo življenje, smrt in vstajenje. Dobili bomo moč, da bomo to izkušnjo lahko posredovali drugim.

Naš vstali Gospod Jezus, svojim učencem si spregovoril na srce in jih zajel v svojega Svetega Duha. Hvala ti za ta dar, dragi Gospod. Naj te sprejmem, globoko notranje spoznam in verujem vate z vsem svojm srcem. Naj tvoje usmiljenje po meni doseže in osvobaja tudi vse moje brate in sestre, ki mi jih pošlješ na pot. Jezus, zaupam vate.