»Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!« (Lk 12,49)

Sedanji čas je trenutek za spreobrnjenje. Lahko se grem pravičneža, ateista ali pobožnjakarja, ki ne potrebuje rešitve in se ne spreobrne. Lahko pa sem grešnik, ki ve, da sam ne bo zmogel in se zato spreobrnem k Božjemu daru. Le to me lahko reši iz domišljavosti in obupa samozadostnosti. Jezus je središče našega življenja. V njem najdemo moč, da prepoznamo pasti zla v sedanjosti na osebni, družbeni in ravni narave. Poziva nas, da se spreobrnemo iz farizejskega kvasa h kvasu Božjih otrok, sinov in hčera. V evharistiji ga sprejmemo za središče svojega življenja. On daje moč, da lahko na sedanjost gledamo kot poziv k spreobrnjenju. Pri maši me vabi v spomin na preteklost in v načrt za prihodnost. Oboje pa se udejanji v sedanjosti.