Odlomek iz preroka Miheja nas spomni na preprostost Božjih pričakovanj. Bog ne išče velikih daritev, temveč srce, ki ljubi pravičnost, usmiljenje in ponižnost. To je pot svetosti, ki jo je živel tudi sveti Anton Puščavnik.

Sv. Anton ni iskal veličine, temveč je zapustil vse in šel v puščavo, kjer je svoje srce oblikoval v tišini in molitvi. Njegovo bogastvo je bil Bog sam – njegov edini zaklad in dediščina.

Evangelij nas vabi, da se odpovemo navezanosti na stvari in svoje srce osredotočimo na tisto, kar je večno. Jezus nas kliče k radikalni ljubezni in zaupanju. Tudi če se zdi težko, je pri Bogu vse mogoče. Po zgledu sv. Antona stopimo na pot vere, kjer je Gospod naše edino veselje in moč. Sv. Anton, prosi za nas.