Rekel jim je: »Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote« (Mr 2,27).

Cerkev je prst, ki kaže h Kristusu tistim, ki so z njo v času in prostoru. Kristus je posebej navzoč v Besedi in zakramentih cerkve. Tako nas ozdravlja gobavosti našega duha in telesa. Obnavlja naše življenje in nam grešnikom ponuja svatovsko združenje z Bogom. Bog postane naš kruh za pot do cilja. Nova hrana je On, ki se mi daje kot moje in naše življenje. Vse kar je, je v naš prid. Mi smo za Boga, ker je Bog najprej za nas, kakor ženin za nevesto. To nam daje evharistija. Ni več ločnice med svetim in posvetnim. V Njem je vse sveto: pomaga in vodi k edinosti z Bogom. To nam podarja v Sinu. Njega skrbi zate in zame. Ni mu vseeno, ker nas ljubi. Moja hudobija pa se pokaže, ko mi ni prav nič mar, kakšne posledice bodo zaradi mojih drž in dejanj utrpeli moji bližnji.