Iz svetega evangelija po Marku (Mr 6,30-34)

Tisti čas so se apostoli zbrali pri Jezusu in mu poročali o vsem, kar so storili in učili. Tedaj jim je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj. Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj peš hiteli in prišli tja pred njimi. Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari.

Danes večina delovnih ljudi dela v službi več kot osem ur. Osemurni delavnik je stvar preteklosti. To še posebej opažam pri mladih parih, ki pridejo s prošnjo za poroko. Med tednom se mnogi skoraj ne morejo oglasiti, ker so ves čas v službi. Nekateri celo več kot 60 ur tedensko. Dnevne obroke opravijo me službo ali pa zunaj v kakšni restavraciji. V soboto gredo na dolgo večerno zabavo. V nedeljo pa v telovadnico ali pa spijo. V ponedeljek se ta obsedeni proces začne znova. Žene jih tekma za službe in finančne koristi, če se raztrgajo v službi. Težava je v tem, da takšno ravnanje ne more dolgo zdržati in ni prava strategija. Nešteto trideset in štirideset letnikov poznam, ki so izgoreli in pregoreli. Nečloveški trg dela jih je izmozgal. Kultura izčrpavanja pa ne doleti le mladih. Večina ogromno gara, kar vse zahteva čas in moči.

Tudi Jezus in apostoli so se soočali z vprašanjem pomanjkanja časa. Potreb je bilo ogromno. Potem, ko so se apostoli iz svojega apostolskega potovanja vrnili k Jezusu, so ugotavljali, da še jesti niso utegnili. Jezus jih je povabil same zase, na samoten kraj, da si malo odpočijejo. Povabil jih je na duhovne vaje. Tam se znova zavem smisla svojega početja in garanja. Odkrijem, da ima moje delo cilj, ki je večji od samega dela. Privežem se na Božjo moč, ki deluje v meni. Seveda, če to želim.

Papeži poudarjajo, da nam delo daje dostojanstvo. Vlade in zaposlovalci ne bi smeli dovoljevati kulture dela v kateri je delavec zgolj še eden od predmetov za uporabo in nima noben osebne vrednosti in dostojanstva. Delo na omogoča, da izboljšamo življenjsko raven svojih družin. Med delom razvijamo svoje talente in darove, ki gradijo družbo kot celoto.

Za uspeh vseh treh pravkar omenjenih vidikov dela pa je bistven počitek od dela in čas zase. Kultura utrujenosti se bori proti počitku. Potrebno je vzpostaviti primerne meje in omejitve. Evangelist Marko pravi, da se je množica Jezusu zasmilila, ker je videl njihove globoke potrebe. Hkrati pa se je dobro zavedal, da potrebe množice niso edino za kar mora poskrbeti. Svoje učence (nas), da je ravnovesje med delom in počitkom tudi dolžnost naše vere. To velja za delo doma in za delo zunaj doma.

Današnji evangelij ima za našo kulturo zelo kritično sporočilo. Počitek, sprostitev in prosti čas niso privilegiji zaradi katerih bi se morali počutiti krive. Počitek, sprostitev in prosti čas so pravica, ki jo je branil tudi Kristus, da bi s tem zaščitil naše človeško dostojanstvo. Upam, da ste si danes vzeli zasluženi počitek, čas zase in za vse vaše najbližje. Odpočijte si in sprostite. Bog računa na vas.