Nihče izmed nas ne more drugim zapustiti v doto samega sebe. Lahko jim zapustimo stvari, besede, dejanja, slike... Spomin na nas zbledi. Jezus pa nam zapusti samega sebe. Postane kruh in vino za naše življenje. Danes beremo del vsebine njegove oporoke, ki je hkrati tudi razlaga evharistije in evharističnega načina življenja, ki nam ga je podaril. Podarja nam svojo trajno navzočnost, če ga hočemo sprejeti. Njegov Duh vse oživlja in povezuje v eno Božjo družino. Čaka le na našo privolitev in sodelovanje. Njegova živa beseda nas po zakramentih in občestvu Cerkve oživlja kot njegovo vstalo telo za brate in sestre našega časa.