»In govoril je: 'Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!'« (Lk 23,42)

Pokojni p. Silvano Fausti nam je na osebno vodenih duhovnih vajah predlagal naj se nenehno vadimo v notranji drži, ki jo izražata cestninar in skesani razbojnik na križu. To je edina prava molitev, ki omogoča srečanje in življenje iz Božje Očetovske ljubezni. Razbojnik se boji, da bi bil pozabljen, ker si Boga predstavlja kot strašnega in ga je zato sam zapustil, ni Bog njega. Jezus, ki je postal izgubljeni sin za vsakega izmed nas, ga je spomnil na Očeta, ki nikogar ne zapusti. Jezus gre najdlje od Očeta, da bi lahko zajel vse, ki smo se oddaljili od Njega. Njegovo kraljestvo je Očetovo naročje. Jezus nam zagotavlja, da je z nami, razbojniki. Zato je šel na križ, kamor smo zbežali, misleč, da bomo ubežali svoji zlagani predstavi o Njem. Jezus tebi in meni zagotavlja: tako kot sem jaz sedaj s teboj, boš tudi ti z menoj. Na križu sem s teboj, da te za roko povedem v Božje naročje, da ne boš več bežal in verjel lažem o Bogu, sebi, bližnjih in življenju. Hvala ti Jezus, križani vstali, ker lahko živim iz tebe in ti v meni. Hvala ti za veselje, ki je v tem, da si ti z menoj in z vsemi, ki jih srečam. Hvala ti, ker me nič ne more ločiti od tvoje ljubezni.