Tisti čas je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kakšen pozdrav je to. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.«

Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne spoznam moža?« Angel ji je odgovóril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojěno, imenovalo Božji Sin. Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno. Bogu namreč ni nič nemogoče.«

Marija pa je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.(Lk 1,26-38)

Jezusovo rojstvo je pred vrati. Najino upanje vanj postane gotovost, ki jo lahko doživljava zase in za ves svet. Molitev Cerkve želi pospešiti veselje te dopolnitve za vsakega človeka na tem svetu tudi za naju dva.

Naša srca so kot zemlja. Je pa res, da vsaka zemlja Odrešeniku ne pusti vzkliti in pognati.

Zemlja, ki je omogočila vzkliti odrešeniku, je srce Marije. Ona na angelovo obljubo in razodetje odgovori kot služabnica Boga. V njenih besedah: „Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi,“ je zajeto vse njeno bitje, duh, duša in telo. Božje hrepenenje, da bi prebival v nas, z nami in med nami, se v Mariji končno dopolni in uresniči. Marija privoli Božjemu hrepenenju. Privoli, da se Božji načrt uresniči v vsem svojem sijaju. Njena privolitev kaže vso čistost in iskrenost njenega srca. Čeprav ne ve, na kakšen način se bo Božji načrt uresničil, vseeno privoli vanj. Marija s tem pokaže intimnost svojega srca, ki je v celoti na Božji strani. Popolnoma je združena s tem, kar čuti Bog, z Očetovim čutenjem in dojemanjem. Ne išče drugega čutenja kot Božjega čutenja. V Marijin notranji prostor ne more vstopiti noben tujec, nobena hudobna misel ali strah. Nikdar več se ne bo umaknila iz Božje bližine. S tem je omogočila in dovolila, da se uresniči veselje Boga in človeštva. Čudež spočetja in rojstva Sina, katerega skrivnost pozna le ona sama, potrdi njeno intimnost z Bogom.

Vera naju ne iztrga iz najine človeškosti, ampak ji da vrednost, dopolni njeno dostojanstvo in izpolni naša najgloblja hrepenenja. Podarjena nama je globoka intimnost z Bogom.

David je hotel Bogu zgraditi vredno bivališče. V resnici pa je Bog tisti, ki je Davidu zgradil bivališče. Dal mu je potomstvo, iz katerega je prišel Odrešenik. On je Božje bivališče med ljudmi. Tudi tvoje in moje. On je prostor, v katerem Božja navzočnost žari med nas. Beseda, ki je bila pri Bogu, je sedaj pri nas, med nami in v nas. Postala je človek in se rodil iz Marije.

S tem je vse stvarstvo znova našlo svoj pravi sijaj in lepoto. Lažno prepričanje, da smo mi mali bogovi, je razkrinkano. Najine globoke sanje, da bi bila kakor Bog, se končno uresničijo v vsej svoji veličini. Ne na tak način, kot bi si midva želela, ampak le, če živiva iz poslušnosti veri, o kateri govori Pavel v pismu Rimljanom.

Kakor Marija, sva tudi midva, in vsak človek, poklicana, da privoliva Božjemu čutenju, Božjemu delovanju, Božjemu sijaju v tem svetu. Tako se Božje veselje uresniči, ogreje najini srci in razsvetli obličji. Božično veselje Jezusovega rojstva bo dopolnjeno takrat, ko bova tudi ti in jaz sprejela in okušala Božje veselje. Ozdravilo naju bo žalosti. Najino dostojanstvo bo dopolnjeno. Ker in če sva poslušna veri, bova nujno začela sodelovati pri Božjem načrtu za vsakega človeka. To sodelovanje bova doživljala kot veselje, ki nama ga nihče ne more vzeti. Omogočilo nama bo, da vse in vsakega človeka sprejmeva kot tistega, ki je skupaj z nama povabljen v to veliko veselje. Veselje Božiča v najinih srcih hitro preraste v skrivnost prošnje za vse človeštvo. Odpre nama srce. Bog je v nama in midva sva skupaj z vsemi v Njem. Čudovita je skrivnost Božiča. Če dovoliva, se bo uresničila tudi v nama.