Berilo iz 2. Mojzesove knjige (2 Mz 14,21-15,1)

Tedaj je stegnil Mojzes roko nad morje; Gospod je gnal morje z močnim vzhodnim vetrom celo noč nazaj in posušil morje, tako da so se vode razdelile. Izraelovi sinovi so šli sredi morja po suhem in vode so jim bile kakor zid na desni in levi. Egipčani so se gnali in šli za njimi v sredo morja, vsi faraonovi konji, njegovi vozniki in konjeniki.

Osvoboditev Izraelcev iz Egipta je podoba Božjega Odrešenja uresničenega po Jezusu Kristusu. Pomaga nam globlje dojeti Božja čudovita dela, navkljub vsem nasprotnikom in oviram z naše strani. Tudi mi smo bili osvobojeni greha (ujetosti v svoj umrljivi lažni jaz) na Jezusovem ponižanju na križu iz katerega je On vstal in nam vrnil oseben in zaupen odnos z Očetom. Povabljena sva v enako držo spoštovanja, poslušnosti in ljubezni, kakor Izraelci.

Pomembno je, da se zavedamo, da ista stvarnost lahko služi življenju ali smrti. Če smo združeni z Bogom nam lahko vse pripomore k dobremu, vse, prav vse. Za Jude je morje varna pot, ki jih čudovito in obojestransko varuje. Za Egipčane pa je morje voda pogube. Podobno se bo dogajalo kasneje, ko bodo potovali skozi puščavo. Kače bodo zanje orodje smrti, na drog povzdignjena bronasta kača, pa bo zanje vir življenja. S tem sva povabljena, da se zavedava moči vere. Stvari nam pomagajo k dobremu ali vodijo v slabo glede na našo vero in pripadnost Bogu. Peter namreč lahko hodi po vodi samo toliko časa, dokler zaupa Jezusu Kristusu in ga gleda v oči. V resnici je Jezus grenke vode trpljenja in smrti spremenil v živo vodo našega odrešenja. Smrt in življenje se prepletata. Smrt Sina nam bo podarila življenje Božjih sinov in hčera. Ostanimo trdni v veri. To je zmaga, ki premaga svet: naša vera.