Ljubi bratje in sestre v Kristusu,

danes, v tem posebnem času posta in sprave, nas Božja beseda vabi, da se poglobimo v skrivnosti Božje ljubezni, usmiljenja in nas poziva k spreobrnjenju. Teden družine nas vabi, da v naših družinskih odnosih zajemamo in Jezusovega usmiljenja in odpuščanja, ki sta edina resnična moč za dobre in trajne odnose.

V prvem berilu iz 2. Mojzesove knjige smo slišali, kako se je Bog razodel Mojzesu v gorečem grmu. Ta prizor kaže, da je Bog vedno prisoten v našem življenju, čeprav se nam včasih zdi, da smo sami sredi puščav naših težav in dvomov. Mojzes je slišal Božji glas: »Sezuj si sandale, kajti kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja.« Spodbuja nas naj se pripravljamo na srečanje z Bogom, ki nas kliče, da se osredotočimo nanj in poslušamo njegov glas. Bog je obljubil Mojzesu, da bo rešil svoje ljudstvo iz sužnosti in jih popeljal v deželo, kjer tečeta mleko in med. Danes nas Bog vabi, da zapustimo sužnost greha in se podamo na pot k njemu, kjer najdemo pravo svobodo in mir.

V psalmu 103 smo slišali, kako Gospod odpušča naše krivde, ozdravlja naše rane in nas obdaja z milostjo. Njegova ljubezen je neskončna, kakor je nebo visoko nad zemljo. To nam daje moč Svetega Duha, da tudi mi v družinah živimo v duhu odpuščanja in usmiljenja. Družina je lahko kraj, kjer vsakdo občuti Božjo ljubezen skozi ljubezen drugih. Naj naše družine postajajo male cerkve, kjer se vsak dan znova vračamo k Bogu in drug k drugemu.

Apostol Pavel v drugem berilu opozarja, naj se ne zanašamo samo na svojo izvolitev, temveč naj bomo pozorni, da se ne prepustimo grehu. Zgodba o Izraelcih v puščavi nas uči, da tudi mi lahko izgubimo Božjo milost, če postanemo prevzetni ali nehvaležni. Pavel nas opominja: »Kdor misli, da stoji, naj pazi, da ne pade.« To je posebej pomembno v družini, kjer se učimo biti pozorni na potrebe drugih, na njihove bolečine in težave. Bog hrepeni, da bi se v družinah vzajemno podpirali in spodbujali k življenju iz Božjega svetega Duha in njegove ljubezni, ki ne odpove.

Zato v evangeliju po Luku Jezus govori o nujnosti spreobrnjenja. Zgodba o Galilejcih, na katere se je zrušil stolp nas spomni, da življenje ni večno in da naj bomo pripravljeni na srečanje z Bogom. Jezus nas vabi, naj se spreobrnemo, preden je prepozno. Zgodba o smokvi v vinogradu pa nam kaže Božjo potrpežljivost. Gospodar vinograda je pripravljen smokvi še enkrat dati priložnost, da obrodi sad. Tako tudi Bog nam daje čas, da se spreobrnemo in obrodimo sadove ljubezni, usmiljenja in vere.

V tednu družine nas Jezusova beseda vabi in nam daje moč Duha, da tudi v naših družinah živimo v duhu spreobrnjenja. V družini se lahko vsak dan znova vračamo k Bogu in drug k drugemu. Gojimo vzajemno odpuščanje, strpnost in ljubezen. Drug drugemu smo lahko opora na poti k Bogu, ki nas neprestano kliče k življenju v njegovi milosti.

Bratje in sestre, naj nas ta postni čas spodbudi, da se vrnemo k Bogu z odprtim srcem. Naj naše družine postajajo žive priče Božje ljubezni, zvestobe in usmiljenja. In naj nas Gospod, ki je milostljiv in usmiljen, vodi na poti k sebi, da bomo v moči Duha Vstalega Kristusa obrodili obilne sadove vere, upanja in ljubezni. Za blagor družin, celotnega naroda in človeštva. Amen.