»Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kakšen pozdrav je to« (Lk 1, 29)

Jezus in satan se sporečeta, kdo je boljši računalniški programer. Nazadnje se dogovorita, da bosta organizirala tekmovanje, na katerem bo sodil Bog. Postavita se pred svoje računalnike in začneta. Več ur besno tipkata, po zaslonu pa se pretakajo različne kode. Nekaj sekund pred koncem tekmovanja udari strela in izklopi elektriko. Čez nekaj trenutkov se elektrika ponovno vzpostavi in Bog razglasi, da je tekmovanja konec. Satana prosi, naj pokaže, kaj je izumil. Satan je vidno razburjen in vzklikne: "Ničesar nimam! Vse sem izgubil, ko je zmanjkalo elektrike." "Dobro," reče Bog, "poglejmo, ali je bilo Jezusu kaj bolje." Jezus vnese ukaz in zaslon oživi v živahnem prikazu, iz zvočnikov pa se razlegajo glasovi angelskega zbora. Satan je osupel. Zaječi: "Kako? Vse sem izgubil, kako je lahko Jezusov program nedotaknjen?" Bog se zasmeji in reče: "Ah, ker Jezus rešuje."

Na to zadnjo adventno nedeljo Cerkev naš pogled usmeri k oznanjenju. Celoten prizor je odvisen od ene same besede: "Da." Marijino sporočilo sproži celotno krščansko dramo. Franco Zeffirelli je v svojem filmu Jezus iz Nazareta tako prikazal oznanjenje: Marija spi, ko sunek vetra ponoči odpre visoko okno. Marija se hrupa ustraši, vstane in začne moliti. Med molitvijo vidimo, kako se ji spremeni obraz in kako se nagne. Marija s solzami v očeh pogleda skozi okno v lunino in preprosto reče: "Zgodi se mi, kakor si rekel." Viharni veter se takoj umiri.

V zadnjih letih nas papeži spominjajo, da je najboljša pobožnost do Marije tista, ki nas vodi k temu, da storimo to, kar je storila ona: izrečemo svoj "da" in sprejmemo Jezusa za svojega Odrešenika in Gospoda. Marija ni postanek na naši poti vere; ona je smerokaz, ki nas vedno pošilja h Kristusu. Marija nas ne odreši, saj vemo, da je morala biti tudi ona odrešena v Kristusu. Zato je lahko najprej rekla "da". Marija je prepoznala dar in darovalca ter postala nosilka Boga za svet.

V tem zadnjem adventnem tednu se vedno znova spominjajmo tega preprostega, a življenje spreminjajočega dejstva: Jezus nas reši. Jezus nas reši pred smrtjo. Jezus nas reši pred življenjem brez cilja in smisla in Jezus nas reši pred najhujšimi stvarmi v nas samih.

Ne rešimo se sami. Odrešitve si ne moremo zaslužiti z dobrimi deli, molitvami ali pokoro. In, čeprav je to težko slišati, ne moremo rešiti nikogar drugega. To vključuje naše otroke, zakonca, vnuke, starše ali prijatelje.

Naše molitve, dobra dela in vera so odgovori na Kristusovo odrešenje, ki ga sprejemamo tukaj in zdaj. In to, kako živimo, je način, po katerem bodo tisti, ki jih ljubimo, našli dar Božjega odrešenja zase.

Sredi tega norega, zadnjega tedna pred božičem, ko nas lahko toliko drugih stvari odvrne od tega, za kar v resnici gre pri tem milosti polnem prazniku, si vzemimo trenutek in se pridružimo Mariji ter sprejmimo v svoja življenja in srca največji od vseh darov - naše nezasluženo odrešenje, Jezusa Kristusa, našega Gospoda.