»Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih.« (Lk 16,31)

Ali želi Jezus s to priliko strašiti bogataše s smrtjo? Ne. Vabi jih/nas, da bi bili usmiljeni do vseh soljudi. Zapoved ljubezni povzema Mojzesovo postavo in je pot odrešenja. Preroki nas vabijo k spreobrnjenju k tej konkretni Božji ljubezni. Povabljeni smo se spreobrniti h Kristusovi ljubezni do nas. On je postal Ubog. K nam je bil poslan, da nas s svojimi ranami ozdravi. On je pot odrešenja. IN kakšen je bil človeški odziv nanj? Od mrtvih obujenega lazarja so ponovno ubili (Jn 12,10 in naprej). Ko so ga učenci videli vstalega, so mislili da vidijo prikazen. Niso mogli verjeti temu, kar so videli, ker še niso bili privezani in zasidrani v Njegovi besedi. Zate in zame je torej najbolj pomembno, da verjameva Božji besedi. Šele tedaj se nama odprejo oči za podarjeno Očetovo usmiljenje. Šele tedaj prepoznava, da nas Oče po umrlem in vstalem Sinu vabi v svoje veselje. Dokler sva živa, sva povabljena, da poslušava Sina, ne mamona. Bogatašu je bil ubogi Lazar podarjen, da bi se bogati naučil sprejemati in podarjati Očetovo usmiljenje do sebe in do drugih. S tem kako je bil do ubogega za časa življenja si je določil svoje življenje po smrti. Odločiti se je moral za ljubezen, ki je v dejanjih ali proti njej. Jezusova sinovska beseda nama omogoča, da sprejmeva Očetovo ljubezen in imava konkretno rada brate in sestre. Koga bova poslušala, pa se morava odločiti sama. Nihče se ne more namesto naju.