V Apd 4 nas preseneti pogum Petra in Janeza – neizobražena moža, ki kljub prepovedim ne moreta molčati o tem, "kar sta videla in slišala". Prava priča ne govori teorij, temveč izkušnjo srečanja z Živim. Psalm 118 odmeva z zmagoslavjem: "Gospodova desnica je močna, Gospodova desnica me dviguje" – vstajenje ni zgolj dogodek, temveč moč, ki nas dviga iz vsakega strahu. K Njemu nas vabi pokojni papež, od katerega se danes poslavljamo.

Markov evangelij (Mr 16,9-15) kaže učence, ki sprva ne verjamejo – Kristus jih graja za "trdosrčnost", a jih kljub temu pošlje oznanjat. Evangelij je zgodba, ki zahteva naše pripovedovanje. Kakor je Marija Magdalena postala prva oznanjevalka, smo tudi mi poklicani biti glasovi upanja v svetu, ki obupuje. Papež Frančišek, hvala ti, ker si bil glas upanja in si cerkev vabil naj bo poljska bolnišnica in pastirje, naj dišimo po ovcah.

V Apd 4,20 Peter izjavi: "Ne moremo ne govoriti" – ko človek resnično doživi Kristusa, postane njegova priča ne glede na posledice. Psalm 118,17 dodaja: "Ne umrem, temveč bom živel" – to je jedro velikonočne vere: smrt nima zadnje besede. Naj nas ta berilo opogumi: naša vera ni zasebna zadeva, temveč zgodba, ki jo sprejemamo pogumno in z ljubeznijo, ker je Kristus res vstal – in to spreminja vse! Papež Frančišek prosi za nas, da se bomo sposobni odpovedati norosti uničenja sveta in zajeti iz Kristusove zmage nad smrtjo.