»Medtem ko jih je blagoslavljal, se je odmaknil od njih in se vzdignil v nebo« (Lk 24,51)

Jezus blagoslavlja učence in se hkrati odmakne od njih. Njegova oddaljenost v nas ustvari hrepenenje, ki ga potem on napolni s Svetim Duhom. Želimo si to, kar nam primanjkuje in postajamo to, kar si želimo. Jezus nas je naučil spoznati Boga. Njegova odsotnost nas pritegne, da hrepenimo po njem. Ko ga iščemo pridemo v »nebo«, v Božje srce, kamor gre celotno stvarstvo, kajti od tam izhaja. Bog nas od vedno ljubi in pričakuje, da mu ljubezen vračamo. Ko hrepenimo po njem, nam lahko odgovori z darom svojega Duha, ki je ljubezen. Hkrati s tem mi postajamo Jezusovo telo, ki je že v Bogu. Vrnili smo se k izviru življenja. Jezus se vzdigne tako, da lahko v sebi zaobjame vse. On je v Očetovem srcu in lahko objame vse in je vse v vseh.