"Bojevali se bodo zoper tebe in te ne bodo premagali, govori Gospod, kajti jaz sem s teboj, da te obvarujem. Nikar se jih ne boj! Jaz te storim za bronast zid. Bojevali se bodo zoper tebe, a te ne bodo premagali. Gospod, ti si moja skala in moj grad. Ti si moje upanje in moje zaupanje." Zaradi teh besed Janez Krstnik ni šparal besed s katerimi je razkrival ljudem njihove utvare in napačno smer v življenju. Tako jih je imel rad, da jim je povedal resnico. Za njim je prišel Kristus, ki je poleg resnice do konca živel tudi ljubezen in dopolnil Janezovo pričevanje ali mučeništvo. Uresničil je za ljudi neuresničljivo: v svoje človeški krhkosti je živel Božjo Očetovo ljubezen, Svetega Duha. V njem Krstnikovo mučeniško pričevanje doživi svoj višek in izpolnitev. Oče je dober in hrepeni, da bi mi vsi svoje življenje živeli kot njegov enkratni in večni dragoceni dar, ki se uresničuje, ko ga podarjamo in delimo z drugimi. Srečno pot mučeništva prav vsem, ki tole berete. Smrt nam nič ne more, ker smo večni Božji dar, sebi in bližnjim. On je z nami in nas obvaruje za večno življenje.

Resnično mrtva sta deklica in možak, ki drži Janezovo glavo. Le če si mrtev lahko ubijaš druge.