Danes beremo ene od Jezusovih najtežjih besed: če te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj, če te oko pohujšuje, ga izderi, če te noga, jo odsekaj. Kaj ga je nagnilo, da je tako strog in kaj pomenijo njegove besede?
Lažje jih bomo razumeli, če preberemo kar pravi na koncu današnjega odlomka: »Bolje je zate, da prideš z enim očesom v Božje kraljestvo, kakor da bi imel obe očesi, pa bi bil vržen v peklensko dolino, kjer njihov črv ne umre in njihov ogenj ne ugasne.« Jezus nam zagotavlja, da je, ne glede na ceno, boljše vstopiti v Božje kraljestvo, kakor pa končati v peklu. Govori o poslednjih rečeh in pove zakaj je sploh prišel med nas. Ni prišel zato, da bi nahranil lačne. Ni prišel zato, da bi spremenil družbeni red. Ni nas prišel učiti in nam pripovedovati prispodobe. Vse kar je govoril, od rojstva do svojega vstajenja, je govoril in delal zato, da bi se mi rešili. Česa? Ves njegov trud je bil zato, da bi ne bi končali svojega življenja v peklu. Prvo Janezovo pismo potrjuje, da je Jezus prišel izničiti hudičeva dela, katerih cilj je, da vsak izmed nas konča z večno smrtjo v peklu. Danes se ne sme govoriti o peklu, niti o Kristusu niti o Bogu. Lahko govoriš vsemogoče neumnosti in laži, ne smeš pa o Njem in o peklu ali nebesih. Včasih smo preveč govorili samo o peklu. Še danes kakšnega duhovnika skoraj pri vsaki pridigi zanese, da grozi ljudem s peklom. Mnogi se mu posmehujejo, nekateri pa ne pridejo več k maši ali v cerkev.
Jezus je kar veliko govoril o peklu. Sama beseda pekel izhaja iz besede gehena, dolina jugozahodno od Jeruzalema, kjer so častili kanaanskega boga Moloha in mu žrtvovali otroke. Pekel je torej kraj kjer se žrtvuje otroke – današnji splavi. Moloh je zaščitnik splavov. Vem za mlada dekleta v Londonu, ki se postijo za to, da bi bilo čim več splavov, da bi čim več družin razpadlo in čim več duhovnikov izstopilo. Skratka Gehena je odurni kraj, ki je postal smetišče v katerem je nenehno gorel ogenj. To je podoba pekla. Strašna. A resnica je še strašnejša. V peklu je večno trpljenje. Če se zapremo v zlo, že danes okušamo pekel.
Ker nas Jezus želi rešiti pekla, uporablja ostre in zastrašujoče primere: odsekajmo si roko in nogo in iztaknimo si oko, samo, da ne pridemo v pekel. To je učencem povedal potem, ko so hoteli preprečiti nekaj dobrega: nekdo, ki ni hodil skupaj z njimi je izganjal hude duhove in so mu to hoteli preprečiti. Ker ni hodil z njimi so ga hoteli onemogočiti in pustiti, da demoni prosto delujejo.
Jezus je svoje besede še zaostril: »Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje.« Glagol pohujšati je v grščini skandalizein, mi pravimo tudi škandalizirati. Škandalizirati pomeni nekoga spotakniti ali mu nastaviti zanko, da se bo vanjo ujel in padel. Pomeni zavajati, postavljati pasti, ukaniti z vabo ali s prevaro. Vaba je navzven videti dobra, a ribo potegne v smrt. Vaba je prikrito zlo, ki se pretvarja, da je dobro.
Jezus nam pravi, da s tem, da delamo slabo, pohujšujemo. Odprimo televizor. Ogromno je promocije zla, ki se ga prikazuje kot da je dobro in zaželeno (npr. zakonska nezvestoba, predzakonski spolni odnosi, spolno izživljanje brez ljubečega odnosa, evtanazija, odpravljanje spolov, nasilje…). Tv in ostali mediji mnogokrat to kar je zlo, razglašajo za dobro in mi nasedemo. Še posebej so ranljivi otroci in mladina. Jezus nas želi zbuditi in nam odpreti oči, zato se tako grobo izrazi. Ko delamo zlo namreč pohujšujemo druge.
Primer: družina se pelje z avtom. Na parkirišču oče spregleda in zadene za njim parkiran avtomobil. Lastnika ni nikjer. Otroci, ki sedijo zadaj vpijejo, naj hitro odpelje, saj ne bo nihče nič opazil. Oče pa napiše listek z opravičilom, svojo telefonsko številko in zatakne za brisalec avtomobila, ki ga je zadel. Otroke je vprašal: "Ali bi vi želeli, da vam nekdo naredi tako, kakor ste predlagali meni?" Če oče tega ne bi storil, bi otroke pohujšal in jih učil, da je nekaj kar je zlo, dobro, pa v resnici ni. Enak učinek na otroke ima tudi vsakršno drugo slabo ravnanje odraslih (staršev ali drugih): preklinjanje, nasilje, nevera. Vse to otroke pohujšuje. Odrasli smo odgovorni za svoje pohujševanje otrok.
Povabljeni smo, da se kot starši in vzgojitelji upremo zapiranju v pekel.
Comments