Adam in Eva, naša prva starša, sta sprejela zelo slabo odločitev, ko ju je satanska kača zapeljala, da nista ubogala Boga in sta zaužila prepovedani sad. To je bila izjemno draga napaka, saj je v odnos med Bogom in nami vnesla zlom greha, zijajočo razpoko v popolni Božji stvaritvi.

Kaj naj bi storil Bog? Lahko bi, kot vesoljni umetnik, vse izbrisal in začel znova, podobno kot slikar uniči slabo sliko in začne znova. Lahko bi se odločil, da bo ignoriral nepopolnost, jo premazal in dopuščal neposlušnost in greh. A nič od tega ni storil.

Z neverjetno odločitvijo, ki jo je lahko sprejel samo on, se je Bog odločil, da bo neposlušnost kaznoval tako, da bo ljudi umaknil iz popolnosti raja - kar je velika pomanjkljivost, hkrati pa bo zagotovil Odrešenika, ki bo ponovno vzpostavil poslušnost in popolnost - kar je velika prednost. Eden od prevodov odlomka našega besedila prikazuje, kako bi to storil: Kači, simbolu satanskega zla, je rekel: Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo ter med tvojim zarodom in njenim zarodom. On (Jezus, po Mt in Lk) bo prežal na tvojo glavo, ti pa boš prežala na njegovo peto (1 Mz 3,15).

Oboje se bo uresničilo na Golgoti, ko je dokončno zdrobil moč zla.

Gospod, hvala, ker nisi obupal nad svojim stvarstvom, temveč si razkril svoj veliki načrt odrešitve v Odrešeniku, ki si ga obljubil že na začetku. Hvala ti, ker nas vabiš naj bomo budni in naj zajemamo iz tvoje zmage nad zlom, satanovo lažjo.

»Bodite torej budni, ker ne veste, kdaj se vrne hišni gospodar.« (Mr 13,35) Kaj je v našem času tisto za kar smo pripravljeni bedeti in čakati? Verjetno bedimo, ko nas skrbi za bližnje v bolezni, v starosti, v nevarnosti in stresu. Mladi bedijo za vstopnice na koncerte ali tekme. Včasih smo bedeli ob mrtvih. Današnji evangelij nas poziva naj bomo budni, naj bedimo in čakamo na Gospodovo vrnitev. Na nek način je ta evangelij nenavaden za pripravo na božič. Bogoslužje nas usmerja tudi v pričakovanje Kristusovega končnega prihoda v slavi in ne zgolj v pričakovanje Božičnega praznika.

To je edinstveno. Vsi drugi cerkveni prazniki se bodisi spominjajo preteklega dogodka, kot je veliki teden ali binkošti, bodisi so "naslovni prazniki", ki oznanjajo resnico o Božjem delovanju med nami ", ki jo ima za resnično vsa Cerkev, kot je recimo nedelja Svete Trojice. Namesto da bi govorila o Jezusovem prihodu na božič, nam prva adventna nedelja pomaga razmišljati o dokončnem Gospodovem prihodu ob koncu časov. Noče nas strašiti s slabo novico o koncu sveta. Vabi nas naj pričakujemo, upamo in zaupamo v osebo Jezusa Kristusa, ki je delil našo usodo, razume naše slabosti in nas ljubi do smrti. Upamo na Jezusa Kristusa, našega brata, odrešenika in prijatelja. Na to prvo adventno nedeljo gledamo onkraj božiča na zadnji trenutek, ko se bosta nebo in zemlja združila in bo naše bedenje končano. Verjamemo, da se bo na ta dan Sin enkrat za vselej zasvetil svetu. Kaj ne mislite, da je to nekaj, za kar se splača biti buden, da bi to videl?

'Prvi adventni teden je podoben prvim dnevom drugih bdenj v katerih postavljamo šotore in čakamo, da imamo sedeže v prvi vrsti za tisto, kar bo, ko bo prišlo, najboljša predstava v mestu!