»Stekel je naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl, kajti moral bi iti tam mimo« (Lk 19,4)

Na bližnjem vzhodu je bilo žaljivo, če si k nekomu tekel. Tek je torej izraz resnično velike nuje in potrebe po odrešenju. Ker je bil Zahej bogati vodja cestninarjev, za Jude javni grešnik, ga nihče ni sprejel v hišo. Zanj po postavi ni rešitve in zaradi bogastva se ne more rešiti niti po evangeliju. Skratka brezupen primer človeške izgubljenosti. Utopiti bi se moral v samozadostnosti, a ga nekaj žene, da se vzpne na smokvino drevo. Mimo pride Jezus, ki se vzpenja v Jeruzalem na drevo križa, ki sprejema vse. Le na drevesu križa je mogoče videti resnično Očetovo obličje. In Zahej se vzpne na drevo (postavo), ki mu omogoča videti ubogega, ponižanega in ponižnega Jezusa, ki nosi zlo in greh sveta. Jezus prebiva v hiši vsakega majhnega človeka. Zahej tako spozna dobrega in lepega Učitelja, ki ni ujetnik zla, ampak osvoboditelj vsakega človeka iz Adamove prevare zunanje moči, oblasti in videza. Zahej pomeni »čisti«, kajti Gospod Jezus ga je s svojo navzočnostjo očistil hudičeve laži in lažne podobe Boga. Prav to vsak, dan želi storiti tudi zame, če ga iščem in ga hočem videti, da bi ugledal Njegov pogled, ki zdravi, osvobaja in oživlja mrtve.