»Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje. (Lk 2,34)

Današnji praznik Svete družine govori o zvesti ljubezni, ki skrbi za najpomembnejše ljudi v našem življenju. Vsi vemo, da lahko prepiri in zagrenjenost uničijo družine za več generacij. Če današnji praznik kaj pomeni, ne gre za romantiziranje tega, kako težko je lahko družinsko življenje v današnjem času. Gre za potrditev, da so Božje – Kristusovo odpuščanje, sočutje in prijaznost temelji, na katerih se gradi krščansko družinsko življenje. Brez osebe Vstalega Kristusa vrline krščanskega družinskega življenja padejo.

Današnji praznik je najbolje počastiti tako, da naredimo nekaj za zvesto ljubezen, ki jo praznuje. Ljubezen je sprejemanje sebe kot Očetov dar sebi in bližnjim. Ta dar podarjam naprej in delim z drugimi v svojem telesu.

Kar nekajkrat sem bil z ljudmi na smrtni postelji, ko so govorili o stvareh, ki so jih pustili nedokončane in bi jih radi dosegli v svojem življenju. Nihče nikoli ne reče, da bi si želel, da bi več časa preživel v službi. Nihče ne reče, da si želi, da bi zaslužil več denarja. Veliko ljudi pa pravi, da si želijo, da bi tistim, ki jih imajo radi, povedali, da jih imajo radi, jih prosili odpuščanja in se spravili. Ne smemo domnevati, da naše družine vedo za našo ljubezen do njih, če jim tega nismo povedali. Če smo ljubezen pokazali, bi jo morali znati tudi povedati. Zato napišite pismo, pokličite ali jih obiščite. Zberimo pogum in povejmo svojim družinam, da jih imamo radi. Ko smo mrtvi, je prepozno.

Izpovejmo nocoj bližnjim svojo ljubezen in dovolimo Bogu, da nas prežme s svojo zvestobo in svetostjo tudi v letu, ki je pred nami. Iskrena hvala vsem, ki sodelujete pri Njegovem velikem delu prenove stvarstva po podobi Ljubezni. Sveti Duh poveži nas in priveži na Očetovo srce, na Sinovo razločevanje in na povezovalno moč Sv. Duha, ki je v hebrejščini ženskega spola.