Glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!« (Mt 17,5)

Glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!« (Mt 17,5)

Naše življenje je pot spremenjenja in preobrazbe. Iz sebičnih posameznikov, ki živijo iz sebe in zase, nas Oče počasi preobraža v sinove in hčere, ki živijo iz Njegove ljubezni do vseh. Po tridesetem letu starosti je naša preobrazba mogoča samo preko preizkušenj, bolečin, stisk in preganjanj. Ne zmoremo se več spremeniti sami v moči svojih odločitev in z voljo.

Spremenjenje na gori potrdi Jezusovo pot poistovetenja z nami, ki jo je sprejel s krstom v Jordanu in zaključil na križu in v vstajenju. On nam podarja samega sebe, ker nas ima za brate in sestre. Zaradi tega je ljubljeni sin, katerega beseda nas rešuje teme. Očetova beseda je Sin. Če ga poslušamo tudi sami postajamo ljubljeni sinovi in hčere. Če pa ne, si pač izberemo slepo pot, ki jo je Jezus razkrinkal s premagovanjem skušnjav na prvo postno nedeljo.

Pot spremenjenja, ki jo prehodi Jezus, je tudi za nas pot svobode. Njega spremeni v našo luč na poti iz teme. Ko se odločim, da ga bom poslušal, se začenja tudi moja pot spremenjenja po njegovi podobi. Mi smo njegova podoba, če poslušamo njegovo Besedo. Počasi nas preobraža v sinove in hčere. Njegova luč je tako močna, da nas slepi. Njegovo življenje pa je naš blagoslov in rodovitnost. Ker Jezus od znotraj pozna Očetovo ljubezen do vsakega izmed nas, bo dal svoje življenje, da bi jo tudi mi spoznali in sprejeli.

Spremenjenje se v našem življenju začne uresničevati, ko namesto da bi mislili nase in poslušali svoje lastne strahove, mislimo nanj in poslušamo njega. Je zamenjava našega notranjega središča: ni več ego, ampak On in njegova podarjajoča navzočnost. On nam razkriva Boga ljubezni in s tem dopolni postavo in preroke. Dovolj je, da poznamo njega, Očetovo besedo. Adamovski človek, ki je sam sebi središče, tako umre, rodi pa se novi človek: Očetov sin in hči.