Jezus nam govori o vrednosti, ki jo ima zakon med možem in ženo v Božjih očeh. Da bi farizejem, ki ga sprašujejo o ločitvi, pomagal iti vase, jim takoj vrne vprašanje: »Kaj vam je zapovedal Mojzes?«

Farizeji ga hočejo z vprašanjem ujeti, da bi ga lahko tožili. Vsi so vedeli, da je bila odslovitev žene mirno sprejeta navada, ki jo je Mojzes potrdil z natančno določenimi navodili, da bi ženo vsaj malo zaščitil. V Jezusovih časih so to pravilo nekateri razlagali zelo ozko, drugi pa zelo široko. V prvem primeru  je pravilo veljalo le takrat, če je žena moža prevarala z drugim. V drugem primeru pa kadarkoli in iz kakršnega koli razloga.

Jezus pokaže, da odločilen kriterij za presojo ne more biti človeško pravilo in ustaljena navada, ampak to kar Bog Oče želi in dela. On namreč pokaže tisto, kar je za nas resnično dobro. Zato Jezus spomni, da je moža in ženo ustvaril Bog. Božji blagoslov od trenutka stvarjenja ni nikoli več manjkal. Ne glede na človeške grehe in krhkosti. Prav zaradi tega blagoslova ima zakon med možem in ženo večno vrednost.

Jezus se sklicuje na to, kako je te odnose postavil Bog. To je zelo pomembno za naše odnose in življenje. Sklicuje se na edinost med moškim in žensko, ter tako kritizira postavo ali zakone in brani Božjo čast. Moški in ženska imata različne naloge in načine delovanja. Tudi čustvujeta in delujeta drugače. Oba pa imata enako dostojanstvo. V ljubezni imata oba enako dostojanstvo, ki je posledica dejstva, da lahko le preko ljubezni doživimo bližino ali spoznanje Boga. Ko se moški in ženska drug drugemu posvetita v ljubezni, je v igri uresničitev Božje ljubezni, ki se razodeva med njima in po njima, njima in nam.

Jezus razmišlja in se vede kot nekdo, ki živi iz vere, to je iz močnega osebnega odnosa z Bogom Očetom. Vsako stvar vidi in razume skozi Božjo očetovsko zamisel. Božjo zamisel lahko dojamejo samo tisti, ki so sinovi in hčere. Jezus dostojanstva moškega in ženske ne utemeljuje na osebni pomembnosti ali zaslugah, ampak na tem, da sta oba ustvarjena od Boga in zanj. On je sin in ona je hči Boga. Podarjena sta si za prihod Božjega kraljestva, da se pokaže in razodene Božja ljubezen in ju preobrazi. Ustvarjena sta zato, da bi uživala sijaj Božje ljubezni in vanjo vabila tudi otroke in vse druge.

Na tak način torej Jezus po drugi napovedi svojega trpljenja in smrti učence spet povabi v vzajemno ljubezen. Ker hoče biti zvest Božji poti in vsakemu izmed nas pokazati Očetovo ljubezen, nas svari pred tekmovalnostjo in slavohlepnostjo ter nas vabi, naj se učimo biti edini in povezani v dostojanstvu, ki nam ga daje vzajemna ljubezen, ki jo živita tudi mož in žena.