»Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« (Lk 3,22)

Jezusov krst postavlja pod vprašaj vsako religiozno ali ateistično idejo o Bogu vseh časov. Ateisti zanikajo mnenje, ki ga imajo o Bogu religiozni, in obratno.

S Kristusovim krstom Bog pove o sebi nekaj, kar si sami ne bi mogli nikdar predstavljati in je zato v spotiko vernim in nevernim. Tisti, za katerega mislimo, da je nekje daleč in za oblaki, je med nami. Čisti duh in prvi gibalec ali vzrok vsega, postane človek. Nesmrtni postane ranljiv, svet stopi med grešnike. Vstopi v vrsto z obsojenimi, nemočnimi in zavrženimi. V Jordanski vodi sprejme nase našo izgubljenost in nam vrne svojo svobodno in ljubečo povezanost z Očetom. Bog Oče, ki nam ga predstavi Jezus, nas osvobodi od hudičevega boga, ki si ga po Adamu vsi narobe zamišljamo, se mu klanjamo ali pa ga ne maramo in ga zavračamo.

S krstom Jezus napove svoj križ, ki izraža popolno simpatijo in bližino Boga vsakemu človeku, ne glede na njegovo oddaljenost od Njega. Na križu je Bog dokončno z nami. On je samo in v celoti nesebična ljubezen, podaritev samega sebe nam. Jezusov krst ali smrt razodeva njega kot Mesijo, maziljenca in odrešenika. Božji Duh »biva« na njem, kot v svojem domu. Tega Duha, Božji Sin podarja vsem, ki ga hočejo sprejeti, in tako iz nas dela novo ljudstvo božjih sogovornikov in sodelavcev, sinov in hčera enega Očeta, ki smo zato bratje in sestre, ne tekmeci ne sovražniki.

V trenutku Jezusovega krsta so navzoči slišali le glas: »Ti si moj ljubljeni sin, nad teboj imam veselje«. V ljubljenem Sinu lahko odkrijeva, sprejemava, srečava in objameva pričo Boga Očeta. Bog tebe in mene tako ljubi, da je pripravljen dati svojega Sina, da ga zavrneva. V njem je Očetova ljubezen do nas popolna. V njem lahko tudi ti in jaz gledava vso širino in globočino te ljubezni, ki uresniči svoje sanje o stvarjenju in človeštvu. O, da bi naju v teh zmedenih časih prevzelo njegovo Obličje. Prosiva, da bi Bog predrl tudi tvoje in moje srce, da bi se tudi nama končno v vsej svoji lepoti razkrilo obličje Božjega Sina, največjega pričevalca Božje nesebične ljubezni do ljudi. On se nama želi pokazati v vsaki naši sedanji življenjski okoliščini.

„Daj da bom lahko videl obličje tvojega Sina; daj da bo moje srce prevzeto od njegove lepote. Odpri mi srce za njegove besede, da se srcu razodene tvoja ljubezen in bom ozdravljen. Naj živo doživim Tvoje odpuščanje, da bom lahko živel z vsemi kot eno telo in duša, v tvojem Duhu, kot novi človek novega ljudstva.“