»Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne!« (Lk 12,37)
Jezus nas blagruje, če živimo velikonočno življenje. V evharistiji Jezusova zgodba postane naša sedanjost v kateri lahko zajemamo iz Jezusove prihodnosti: brezpogojne Očetove ljubezni. Če Jezusa ne poznam, iščem blagor v tem, kar posedujem zase. Moj resnični blagor, počitek in blagoslova pa je Gospod, ki je zame (zate) postal počitek, jed, pijača in veselje. V Njem lahko bedim v noči sveta, kajti vem, da bo šel Gospod mimo, danes in tukaj po vsem kar se dogaja. Opasuje se in nam streže, pomeni da nas ljubi. V evharistiji praznujemo ljubezen Očeta do nas. On nas ljubi tako, da nam streže in nas posadi za mizo, da nam da samega sebe in svoje življenje. Takšen je sredi med nami. To je njegova sodba nad našimi idoli in maliki lažnih predstav o Njem in sebi. Post od druženja pri skupni evharistiji v času epidemije nam bo morda še bolj pokazal kako velik dar nam je dan, da bomo po njem še močneje zahrepeneli.
Opmerkingen